Priprava datotek za tiskanje / izrez

 

Priprava grafik za tiskanje oziroma za izrez na ploterju je relativno enostavna, vendar pa moramo biti pozorni na nekaj ključnih nastavitev. Priprava datotek za tisk je ključna, kajti le z optimalno pripravo lahko zagotovimo kar najboljši rezultat. Parametri na katere moramo biti še posebej pozorni so sama velikost datoteke, barvni prostor, resolucija grafike, porezave, bitna vs. Vektorska grafika itd.

 

Resolucija bitnih slik

V svetu grafike je resolucija grafik zelo pomembna. Kaj sploh je resolucija slik? Kratica DPI se navadno uporablja v grafičnem žargonu za ponazoritev količine pik, ki se zvrstijo na razdalji enega inča (=2,54cm). Večina slik katerih najdemo na spletu je resolucije 72dpi (dots per inch). To v praksi pomeni, da je povprečna internetna grafika sestavljena iz 72 pik na dolžino 2,54 cm. To je resolucija, ki popolnoma zadošča za prikaz na naših zaslonih. Se pa to pravilo nekoliko spremeni kadar govorimo o resoluciji slik za tisk. Za tisk je priporočljiva resolucija najmanj 300dpi / 300 pik na inč.

Dve sliki, ki imajo enako vrednost npr. 1120px širine se bosta precej drugače natisnile pri vrednostih 72 DPI in 300 DPI. Slika z 72 DPI bo velika približno 39,48 cm x 26,32 cm, slika z 300 DPI pa bo velika 9,47 cm x 6,32 cm.

 

Poskrbite, da bodo vse vaše slike vsaj 300 dpi (pik na palec). Za najboljše rezultate tiskanja je priporočljivo 300 dpi. Če so vaše slike v nižji ločljivosti, se lahko natisnejo zamegljeno in pikselirano. Če je na primer vaš jpg širok 900 slikovnih pik in širok 1200 slikovnih pik, je velik za tiskanje 3 "x 4" (vzemite število slikovnih pik in delite s 300, da dobite velikost izhoda).

 

Barvni prostor: CMYK vs. RGB

RGB in CMYK sta dva barvna prostora, namenjena različnim medijem prikazovanja. RGB barvni prostor je seštevalni barvni model, pri katerem vsako barvo predstavimo kot vsoto rdeče (R), zelene (G) in modre barve (B). Je barvni sistem, na katerem temelji delovanje monitorjev. Slike pripravljene v tem barvnem modelu so idealne za prikaz na elektronskih napravah.

CMYK (procesne barve, štiri barve) je barvni model, ki se uporablja za barvni tisk, uporablja pa se tudi za opis samega postopka tiskanja. CMYK se nanaša na štiri barve, ki se uporabljajo v barvnih tiskalnikih: cyan, magenta, rumena, in črna.

 

Če povzamemo, je treba vse barve torej pretvoriti v CMYK. Načeloma lahko to storijo tudi v tiskarni, vendar pa je lahko krivulja (profil) po kateri se tiskovina pretvori, drugačna od vaše in rezultat ni tak, kot si ga želite. Pretvorba določenih tonov iz RGB barvnega območja (mešanje svetlob) v CMYK barvno območje (mešanje pigmentov) včasih tudi ni mogoča, saj je prvo širše od drugega in nekaterih tonov enostavno ni mogoče doseči. Pri konvertiranju iz RGB barvnega prostora v CMYK, lahko barve tako izgledajo bolj ubite, manj intenzivne. V izogib tovrstnim odstopanjem barv vam svetujemo, da pred shranjevanjem grafiko malenkost potemnite.

 

Veliko barv, ki jih ustvarite v načinu RGB, s standardnim štiribarvnim tiskanjem ni mogoče doseči. Vedno je najbolje, da dokument ustvarite že od samega začetka v barvnem načinu CMYK, da zagotovite boljšo predstavo o tem, kako se bodo tiskale vaše barve. V pomoč usklajenosti med sliko prikazano na zaslonu in njenim dejanskim odtisom, pomaga tudi kalibracija zaslona.

 

Varno območje, dodatek za porezavo ter oznake za porezavo

Dodatek za porezavo (ang. Bleed) je dodatni prostor zunaj velikosti slike, po katerem pride do porezave po natisnjeni grafiki.  Dodatek je nadvse priporočljiv takrat, kadar želimo, da se natiskana grafika natisne vse do roba papirja, kajti tiskalniki ne morejo printati do konca le-tega.

Kolikšna je velikost dodatka je odvisno od prožnosti materiala na katerega tiskamo.  Prožnost je tisti faktor, od katerega je navadno odvisna velikost dodatka. Pri manj prožnih materialih kot so papirji, folije, itd navadno zadošča že dodatek velikosti 3mm. Pri materialih kjer pa je prožnost večja npr. tkanine pa je priporočljiv večji dodatek tudi 20mm in več na vseh straneh grafike.

 

Oznake za porezavo (ang. Crop/trim marks)

Ko govorimo o oznakah  za porezavo govorimo o navideznih črtah, ki nam nakazujejo mesto porezave. Te oznake so od končne velikosti grafike odmaknjene toliko kot je velikost dodatka, kaji ne želimo jih imeti na končni grafiki.

 

Varno območje tiska

Pri grafičnih elementih kot so pisava logotipi in ostale pomembne informacije vidne na končnem izdelku, moramo upoštevati še pravilo varnega območja to je podobno območje kot dodatek za porezavo samo s to razliko da se nahaja znotraj končne grafike. Pomembne informacije ne želimo postavljati preveč blizu roba za porezavo, kajti s tem tvegamo da le-to ne bo v celoti vidno. Tako kot pri dodatku za porezavo je tudi tukaj priporočljivih 3mm odmika od roba grafike navznoter za manj prožne materiali in 20mm ali več za bolj prožne materiale.

 

Kot lahko sklepamo iz zapisanega zgoraj, lahko kaj hitro ugotovimo, da so grafike po pripravi za tisk, v kolikor so pripravljene korektno večje od dejanske velikosti.

 

Izbor in velikost grafičnih elementov  za tisk

Pri izboru velikost pisav, linij  in ostalih elementov moramo biti pozorni predvsem da niso premajhni oz. pretanki in s tem dovolj veliki da so berljivi oz. vidni. Pri pisavi je priporočljivo da ne sme biti manjša od 6pt (cca. 2.11mm). Pri daljših tekstih pa je priporočljiva velikost 12 pt (4.23mm).

 

Seveda pa se moramo pri tem pravilu držati ob enem tudi pravila sorazmernosti. Pisava velikosti 6pt je še zadostna velikost katero lahko uporabimo pri tiskovinah manjšega formata kot je na primer vizitka. Pri večjih tiskovinah kot so plakati, pri katerih mora biti sporočilnost videna z daljše razdalje takšna velikost pisave nikakor ni ustrezna.

Pri pisavah je pred  tiskom potrebna tudi pretvorba v krivulje. Pisave imajo njim značilne oblike, širine samih znakov kot prostora med njimi. V kolikor tiskar nima naložene pisave s katero sete vi oblikovali tiskovino na svojem računalniku se lahko celotna kompozicija »podre«. S pretvorbo pisave v krivulje si zagotovimo, da se pisava ne dojema več kot pisava ampak kot posamičen grafičen element.

 

Pri uporabi linij in črt je potrebno biti ravno tako previden z debelino le-teh. Izogibajte se linijam, ki so tanjše od 0.22 pt (0,07mm) kajti s tem si zagotovite da bo vaša linija dovolj vidna na končni tiskovini.

 

Izrez po izbrani konturi

Tiskovine je mogoče izrezati tudi po izbrani liniji (konturi). V tem primeru mora biti grafika pripravljena vsaj za 3mm večja od dejanske. Kontura mora biti nastavljena z določeno barvo, in ob enem določa končno linijo tiskovine. Pri obliki konture je treba biti previden da le-ta ne vsebuje preveč ostrih robov, ki se pojavljajo na zelo kratki razdalji. Pomembni grafični elementi kot so logotipi, tekst itd, naj bodo od konture odmaknjeni vsaj 5mm.

 

Programska oprema za pripravo in izvoz datotek za tisk

Pri pripravi datotek za tisk se poslužujemo dobrih znanih grafičnih programov kot so programi podjetja Photoshop, Illustrator, Indesign, CorelDraw, pri čemer lahko izpostavimo Indesign in Illustrator, ki omogočata kar se da najbolj natančno pripravo. Ta dva programa sta tudi v osnovi zastavljena kot programa katerih produkti so namenjeni tisku. Pri pripravi datotek za tisk se v širokm loku izogibajte ti. pisarniškim programskim opremam, kot so Ms Word, Excell, Powerpoint in ostali. Ti programi nimajo razšerjenih nastavitev oz. parametrov kateri bi zadostovali standardom tiska.

 

PDF datoteke je priporočljivo shranjevati v standardu PDF/X-aa ali PDF/X-3. Še enkrat naj na tem mestu poudarimo pomembnost ločljivosti, ki naj bo 300 dpi, barvni prostor, ki mora biti CMYK.